Če karkoli počneš na spletu, si zagotovo že slišala za domene. Veliko podjetnic misli, da morajo domeno kupiti, ko se odločijo za spletno stran, a je to lahko napaka. Pravzaprav bi si domeno morala priskrbeti vsa podjetja že na začetku svoje poslovne poti.
Beri naprej in odkrij odgovore na najpogostejša vprašanja o domenah …
Kaj je domena?
Čisto preprosto je domena unikaten naslov vsake spletne strani in zelo pomemben del spletne identitete tvojega podjetja ali blagovne znamke. Domena je glavni del vsake spletne povezave (URL) in unikaten naslov, preko katerega dostopamo do posameznih spletnih strani in datotek.
Vse, do česar dostopaš na svetovnem spletu, je povezano z določeno domeno. Vsaka datoteka na spletu je dostopna preko strežnika in njemu pripisanega določenega IP naslova (npr. 192.1.1.1). Ker pa si je te številke težko zapomniti, za dostop do datotek uporabljamo domene, ki v besedni različici predstavljajo IP številke.
Ker pa potrebujemo sistem, ki nadzoruje povezave med IP številkami in domenami, uporabljamo DNS (Domain Name System), ki ga sestavljajo DNS strežniki. Ko v brskalnik vpišemo domeno, jo DNS prevede v IP naslov in nam prikaže vsebino, ki se na tem mestu nahaja.
Vsaka domena (ang. domain) je unikatna in je sestavljena iz dveh elementov:
- imena domene (sub-level domain oz. SLD), na primer spletkarije in
- vrhnje domene oz. domenske končnice (top-level domain oz. TLD), na primer .si, .com, .eu …
Domenske končnice delimo na:
- državne – .si, .eu, .at, .hr, .it, .hu, .fr, .es
- splošne – .com, .net, .info, .biz
- tematske – .shop, .blog, .ai, .design, .diy
Unikatna kombinacija imena domene in domenske končnice predstavlja domeno.
Isto ime z različnimi domenskimi končnicami, na primer spletkarije.si, spletkarije.com in spletkarije.eu so ločene domene in ni nujno, da imajo istega lastnika.
Poddomena
Poddomena predstavlja ločeno spletno stran znotraj iste glavne domene. Najbolj poznana in najpogosteje uporabljena poddomena je www, lahko pa je poddomena praktično karkoli, na primer:
- trgovina.mojadomena.si
- blog.mojadomena.si
- veleprodaja.mojadomena.si
Uporaba www poddomene ni nujna, smo pa je nekako navajeni. Je tudi edina, ki običajno servira isto vsebino kot glavna domena.
Poddomene imajo svoje prednosti in slabosti, zato je v fazi načrtovanja in strategije spletne strani dobro ugotoviti, ali je sploh potrebna.
Dodana domena
Na posameznem paketu gostovanja običajno lahko gostuje več različnih spletnih strani, če paket nima omejitve števila strani. Vedno je ena domena glavna (nosilna), lahko pa dodamo več domen in s tem spletnih strani.
Vsaka dodana domena bo sicer gostovala na istem paketu, a bo dosegljiva preko svojega unikatnega naslova – domene. Na primer:
- mojastran.si
- mojadomena.si
- mojepodjetje.si
Parkirana (alias) domena
Parkirana domena je domena, ki smo jo registrirali, ne bo pa v uporabi. Parkirano domeno lahko preusmerimo na domeno, ki je v uporabi, torej je dostopna na spletu.
Najbolj pogosta uporaba parkiranih domen je v primeru različnih črkovanj imena domene ali različnih domenskih kočnic.
Če za spletno stran in elektronsko pošto uporabljaš mojadomena.si, so parkirane domene lahko na primer:
- moja-domena.si,
- mojadomena.com,
- mojadomena.eu
Če bo uporabnik v brskalnik slučajno vpisal moja-domena.si ali mojadomena.com, ga bo DNS avtomatsko preusmeril na mojadomena.si.
Registracija domene
Različne domenske končnice zastopajo različne krovne organizacije, registri, a domen ne prodajajo direktno. Fizična ali pravna oseba lahko domeno kupi (registrira) pri registrarju, ki deluje kot posrednik med kupcem in registrom.
Krovne organizacije za domene:
- .si – Arnes,
- .eu – EURid,
- .com – ICANN,
- .org – Public Interest Registry.
Registri sami postavljajo osnovno ceno in pravila, kdo lahko postane registrar in pod kakšnimi pogoji, ter kdo lahko domeno registrira in pod kakšnimi pogoji.
Med registrarji večjih razlik ni, saj morajo vsi ustrezati postavljenim pogojem in biti potrjeni s strani registra, preden lahko začnejo prodajati določeno vrhnjo domeno. Ločijo se le po tem, katere domenske končnice so pri njih na voljo in kakšna je cena posamezne končnice.
Registri namreč določijo samo osnovno ceno, končno cena za kupca pa postavljajo registrarji sami. Da te prepričajo v nakup, ti prvo leto običajno nudijo popust.
Omejitve domenskih končnic
Preden se odločiš za nakup določene domenske končnice, je dobro preveriti pogoje za nakup oz. uporabo.
Slovenija ima odprt trg domen, kar pomeni, da lahko kdorkoli kupi .si domeno. Enako velja tudi za com, .net, .org, .info in številne druge.
Za nakup določenih domen držav, na primer .hr, pa moraš biti državljan ali imeti pri njih registrirano podjetje. Domenske končnice držav članic EU lahko kupijo vsi državljani članic EU.
Obstajajo tudi domenske končnice s strogimi omejitvami. Za .ngo domeno moraš recimo dokazati, da gre za neprofitno organizacijo, .edu je rezervirana za šolske ustanove v ZDA, .gov pa lahko uporabljajo samo državne ustanove (slovenske uporabljajo gov.si).
Če naenkrat kupuješ več različnih domen z različnimi domenskimi končnicami, je najlažje izbrati registrarja, ki omogoča nakup vseh na istem mestu.
Kako kupiti domeno?
Zelo pogosto naletim na podjetnice, ki se bojijo kupovanja domen, ker so prepričane, da ne bodo znale ali bodo nekaj naredile narobe. A je strah odveč. Sam nakup ni nič bolj tehnično zahteven kot nakup katerega koli izdelka preko spleta.
Ko izbereš registrarja, je nakup res preprost. Vpišeš želeno domeno in če je prosta, jo lahko dodaš v košarico.
V košarici se postopek nekoliko razlikuje od ponudnika. V osnovi pa moraš samo izbrati, ali boš kupila tudi gostovanje ali boš domeno uporabljala brez gostovanja. Če domene ne boš uporabljala, gostovanja ne potrebuješ, prav tako ga ne potrebuješ, če imaš gostovanje urejeno drugje (če npr. uporabljaš Shopify, Squarespace itd.).
Od tu naprej nakup poteka kot vsak drug spletni nakup. Vpišeš svoje podatke in to je to. Edino, na kar moraš paziti, je elektronski naslov. Glede na to da boš nanj dobivala vse podatke, povezane z domeno, je pomembno, da je to naslov, ki ga redno uporabljaš in imaš do njega vedno dostop.
Po uspešnem nakupu boš prejela podatke za dostop do nadzorne plošče (če jih nisi nastavila v procesu naročila). Če si registrirala .si domeno, boš v določenem času (lahko je nekaj minut ali nekaj ur) na mail prejela tudi obvestilo Registra, da je tvoja domena uspešno vpisana in jo lahko pričneš uporabljati.
Kako uporabljam domeno?
Domena je sama po sebi neuporabna. Dokler je ne povežemo s strežnikom, je samo ime.
A to ne pomeni, da je ni treba kupiti. Če je tvoj namen, da domeno samo “rezerviraš”, da je nihče drug ne bo mogel kupiti, nimaš je pa namena nekaj časa uporabljati, v bistvu ne potrebuje svojega prostora na spletu.
Le-tega potrebujemo, če želimo domeno aktivno uporabljati bodisi za spletno stran, elektronsko pošto ali oboje.
Svetujem, da domeno takoj pričneš uporabljati vsaj za elektronsko pošto. V tem primeru potrebuješ strežnik. Ker večina malih podjetij svojih strežnikov seveda nima, obstajajo podjetja, ki nam nudijo najem prostora na njihovih strežnikih. Ta najem je imenovan gostovanje.
Gostovanje poskrbi, da je domena na voljo na spletu, hkrati pa nudi fizični prostor, kjer bodo stanovale vse datoteke, potrebne za tvojo spletno stran, in vsebina tvojih poslanih in prejetih elektronskih sporočil.
Domeno se z gostovanjem poveže preko (vsaj) dveh DNS domenskih strežnikov, npr. dns1.mojegostovanje.si in
dns2.mojegostovanje.si
Če domeno in gostovanje kupiš pri istem ponudniku, je to že avtomatsko urejeno in nimaš nobenih skrbi.
Če imaš domeno in gostovanje pri različnih ponudnikih, pa je treba v nadzorni plošči ponudnika domene spremeniti domenske strežnike, da bodo kazali na strežnike gostovanja. Imena domenskih strežnikov, na katere mora kazati domena, ti bo vedno sporočil ponudnik gostovanja.
Koliko stane domena?
Pri vseh začetnih stroških podjetnice rade varčujejo pri nakupu domene in z njim odlašajo, kar je lahko dolgoročno zelo drago. Dejstvo je, da so domene v primerjavi z ostalimi stroški blazno poceni. Nakup domene je lahko najboljša investicija v tvoj spletni posel, tudi če (še) ne načrtuješ spletne strani.
Cena domene je odvisna od ponudnika (registrarja) in same domenske končnice. Za .si, .com ali .eu domeno boš odštela okrog 15 €, ponekod malo čez 20 € za eno leto. Govorim seveda o rednih cenah, za prvo leto bo registracija praviloma še nekaj evrov cenejša.
Katero domeno oz. domensko končnico kupiti?
Kot sem že omenila je domena del spletne identitete tvojega podjetja in blagovne znamke, zato mora le-to učinkovito predstavljati. To pomeni, da mora ime domene biti enako (ali čim bolj podobno) imenu podjetja ali blagovne znamke.
Da zavarujemo svoje interese, je dobro zakupiti isto ime domene s čim več različnimi domenskimi končnicami. Začni s tistimi najbolj smiselnimi.
Nacionalne (državne) in splošne domenske končnice imajo trenutno še vedno največ teže in kredibilnosti, še posebej za uporabnike, ki se ne spoznajo na domene. Običajnemu uporabniku bo mojadomena.com ali mojadomena.si delovala precej bolj kredibilno kot mojadomena.xyz.
Izbiro imena domene in domenske končnice je vedno treba prilagajati podjetju oz. znamki ter njenemu namenu, predvsem pa ciljni publiki!
Domena .com je še vedno standard za podjetja (.com je okrajšava za commercial) in jo je dobro kupiti tudi če nimaš namena poslovati v tujini. Slovensko podjetje bi moralo imeti tudi .si domeno, ne glede na to, katera domenska končnica bo dejansko v uporabi. Če bo tvoje podjetje delovalo na področju EU, je smiseln tudi nakup .eu domene.
Nakup državnih domen znotraj EU je odvisen predvsem od proračuna (.hr domene lahko stanejo čez 100 €) in namer samega podjetja. Če se bo veliko denarja vložilo v branding in marketing, je smiselno, da se del proračuna nameni tudi nakupu domen sosednjih držav in vseh držav, v katere bi se bilo v prihodnjih letih smiselno širiti.
Kako dolgo je domena moja?
Domene si ne lastiš za vedno, lahko pa jo z registracijo in plačilom za določeno obdobje zakupiš. Najkrajši in najdaljši čas registracije oz. podaljšanja za posamezno vrhnjo domeno določi njen register.
Za .si je najkrajše obdobje plačila 1 leto, najdaljše pa 5 let. Preden obdobje, za katerega si domeno kupila, preteče, je domeno treba podaljšati, če jo želiš še naprej uporabljati. Eni registrarji omogočajo nastavitev avtomatskega podaljševanja domen, kar je najbolj priročna rešitev, da slučajno ne pozabiš.
Če nimaš vklopljenega avtomatskega podaljševanja, ti registrar običajno pošlje opozorilo, da bo domena v določenem času potekla. Domeno je treba podaljšati preden poteče!
Če domene ne podaljšaš, je takoj po preteku onemogočeno delovanje spletne strani in elektronske pošte. Praviloma se pretečene domene izbrišejo in za določen čas postavijo v karanteno. Trajanje karantene je običajno 30 dni, je pa to popolnoma odvisno od registra. Za .si domene karantena traja 30 dni, za .eu pa 40 dni.
V času karantene lahko prvotni lastnik domeno obudi in ponovno podaljša, a lahko obstajajo pri določenih domenskih končnicah za to posebni pogoji in/ali obvezno doplačilo za obuditev (lahko tudi 100 € in več). Strošek obuditve domene iz karantene je odvisen tudi od registrarja.
Po izteku karantene se domena vrne na prosti trg, kjer jo lahko kupi kdorkoli. Pozor! Obstajajo podjetja, ki prežijo na nepodaljšane domene in jih takoj zakupijo. Če nisi pripravljena plačati cene, ki jo zahtevajo, verjetno nikoli več ne boš imela dostopa do svoje domene.
Kdo je lastnik domene?
Ko domeno registriramo, moramo registrarju sporočiti tudi podatke nosilca domene. Fizična ali pravna oseba, ki je v registru zapisana kot nosilec domene, je tudi njen uradni lastnik za zakupljeno obdobje.
Pozor! Če domeno zate registrira nekdo drug in pri tem uporabi svoje podatke, domena ni zares tvoja, tudi če si jo plačala! Lastnik domene moraš vedno biti ti oz. tvoje podjetje, sicer lahko lastnik z njo prosto razpolaga in ti celo onemogoči dostop.
Zato vedno vse domene registriraj in plačuj sama. Morda se ti zdi izjemno priročno, da ti oseba, ki bo izdelovala stran, tudi registrira domeno, a ji s tem predajaš ogromno moč. Niso vse osebe na drugi strani poštene.
Ker je registracija domene res preprosta, se najbolj zavaruješ tako, da jo registriraš sama!
Kdo je lastnik določene .si domene, lahko vedno preveriš na strani register.si. Podatke za tuje domene pa boš našla v WHOIS bazi podatkov domen.
